Doživljajska pot Zeleni Rudarček

Tukaj najdete brezplačno družabno igro, ki je hkrati doživljajska pot.

Že poznanega Janeza Vajkarda Valvasorja je zanimal premog. O premogu je poročal v Slavi vojvodine Kranjske, ki je izšla leta 1689. Piše, da so ga našli kmetje iz vasi Strahovlje na severni strani Jablanškega vrha pri Zagorju in ga imenovali “zmajeva kri”.

Kmetje so zdavnaj poznali “črno zemljo”, ki ni rodila ničesar. O tej zemlji sta slišala dva popotnika rudarja, Thonhauser in Holubar. Po ogledu sta ugotovila, da gre za “kameni premog”. V Dunajskem Novem mestu sta našla v gostilni deželnega odvetnika Franca Maurerja in mu povedala o svojem odkritju. Maurer je želel zaslužiti, a ker sam ni imel dovolj sredstev, je ustanovil družbo. Konec zime leta 1802 se je napotil v Trbovlje, da bi si ogledal kje kopati. S štirimi kmeti je sklenil pogodbe za najem zemljišč.

Ob hoji po doživljajski poti ali ob igri Zeleni Rudarček si tukaj lahko več prebereš o zelenih poljih oziroma o posamezni znamenitosti na poti.

1. FRANČIŠKA ROV – Nahaja se nad trgovino Hofer, izkopan pa je bil leta 1804. Tu se začne tvoja doživljajska pot, ki te vodi skozi Trbovlje. Trbovlje so razpotegnjeno mesto v ozki dolini Trboveljščice. Počasen razvoj kraja pred začetkom rudarjenja je narekovala prometna odrezanost Trbovelj, saj je bila edina prometna vez z okoliškim svetom Sava, ki jo je sredi 19. stoletja zamenjala železnica.

3. INFORMACIJSKO – INTERPRETACIJSKA TOČKA “PARK KULTURE” – Tukaj so klopce, lahko se malo spočiješ predno nadaljuješ pot. Ta park je postavljen v spomin na bogato trboveljsko kulturno dediščino. Na sredi parka je postavljena skulptura monolit, ki prebivalce Trbovelj, ki uspešno predstavljajo Trbovlje.

4. DELAVSKI DOM TRBOVLJE – Zgrajen je bil leta 1956 kot kulturni hram za rudarje. Nastal je na pobudo delavcev, ki so prispevali prostovoljne prispevke in prostovoljno delali. Že od začetka je namenjen uprizarjanju kinematografskih, gledaliških in izobraževalnih vsebin. Gledališka dvorana z vrtljivim odrom premore 434 sedežev, le malo manjša je sodobno opremljena kinodvorana, ki lahko gosti 356 obiskovalcev. Na stenah Delavskega doma lahko vidiš mozaik akademskega kiparja Marija Preglja, ki prikazuje delo rudarjev v jami in njihovo življenje doma z družino. Marij Pregelj je bil zanj nagrajen s Prešernovo nagrado. Na stopnišču pred Delavskim domom sta kipa Stojana Batiča, ki ponazarjata rudarja.

5. VIRTUALNI MUZEJ RUDARSTVA 4. DRITL – Našli ga boste v pododrju Delavskega doma Trbovlje. Tu boste lahko spoznali rudarsko delo in življenje rudarjev na zanimiv, tehnološko napreden način (3D video, VR, holografske projekcije, kartiranje). Delo in življenje rudarjev boste doživeli z vsemi čutili. Saj znaš našteti vsa čutila? Če boš imel malo sreče, boš srečal tudi škrata Perkmandeljca, ki je včasih prijazen, včasih nagajiv. Za obisk muzeja se najavi, saj je muzej odprt po dogovoru.

6. RUDARSKO STANOVANJE – Nahajaš se na Njivi, eni izmed rudarskih kolonij. Tu si lahko ogledaš pristno rudarsko stanovanje. Stanovanja rudarjev so bila majhna, družine pa so bile številčne. Rudarsko stanovanje predstavlja etnološko dediščino bivanjske kulture v dvajsetih in šestdesetih letih 20. stoletja. Več o samem rudarskem stanovanju in življenju si lahko ogledaš na svoji naslednji postojanki, v Zasavskem muzeju Trbovlje, kjer je ena izmed stalnih razstav Rudarsko stanovanje na njivi.

7. ZASAVSKI MUZEJ TRBOVLJE – V Zasavskem muzeju Trbovlje si lahko poleg stalne razstave Rudarsko stanovanje na njivi ogledaš še stalne razstave Mlakarjevo stanovanje, Etnološka pot, Srečno…črne doline, Znamenja ob poti, Lutke in lutkarji, Razvoj osnovnega šolstva v Zasavju in Spominska hiša UK KPS na Čebinah. Zasavski muzej skuša celovito predstaviti geografske in geološke značilnosti Zasavja, naseljevanje, razvoj prometa, industrije in družbenega delovanja, uporništvo in značilnosti posameznih obdobij, pri čemer je rdeča nit rudarstvo. Tudi tu bodi pozoren na delovni čas.

8. PROMETEJ – Bravo, povzpel si se nad Trbovlje, od tu se ti razprostira lep pogled na dolino. Stojiš ob Prometeju, to je spomenik rudarjem, visok 8 metrov in težak 10 ton. Izdelal ga je akademski kipar Zoran Poznič iz odpadnega jamskega železa. Prometejeva naglavna svetilka ponoči sveti, njegov laserski žarek je usmerjen proti stolpu rudniškega dvigala na Gvidu. Se počutiš majhnega ob njem?

9. NAJVIŠJI SLOVENSKI DIMNIK – Poglej visoko v nebo, ali vidiš vrh dimnika? Visok je 360 metrov in je najvišja zgradba v Sloveniji, najvišji dimnik v Evropi ter sedmi najvišji na svetu. Ko je bil zgrajen, je bil drugi najvišji dimnik na svetu; za 25 metrov je bil nižji od dimnika v kanadskem Sudburyiju. Višji je tudi od Eifflovega stolpa v Parizu! Zgradili so ga leta 1976, da bi zmanjšali hudo onesnaževanje z žveplovim dioksidom v savski soteski. Premer dimnika na tleh je 27,5 metra, na vrhu pa 7,7 metra. Pri gradnji so porabili skoraj dvanajst tisoč kubičnih metrov betona, 1100 ton rebričastega jekla in nekaj manj šamotnega in izolirnega materiala. V močnem vetru njegov vrh niha do skoraj enega metra.

Ali veš, da lahko vstopiš v dimnik? In po predhodnem dogovoru opraviš virtualni vzpon.

To je na kratko o znamenitih točkah Trbovelj. Če se boš kaj slikal, je zaželeno, da mi s svoje doživljajske poti pošlješ kakšno slikico. Zdaj pa brž skoči na vprašalnik in preveri svoje rudarsko znanje. V kolikor boš uspešno rešil vprašalnik, boš dobil nagrado.

Če ti je bila doživljajska pot in družabna igra všeč, si lahko preneseš še brezplačno družabno igro Doživetko.